《Javni red.ppt》由会员分享，可在线阅读，更多相关《Javni red.ppt（28页珍藏版）》请在三一文库上搜索。
1、Javni red,(ordre public, public policy, ffentliche Ordnung, Vorbehaltsklausel, publinij porjadok),Zakaj javni red?,razlinost pravnih sistemov meja tolerance, ko se tuj pravni sistem lahko “uporabi” v Slovenijiv nemkem pravnem argonu: Schmergrenze,Primer (1.),Zapustnik je dravljan drave X. Ni zapusti
2、l oporoke, zato se deduje na podlagi zakona. Dedii so preivela soproga in dva sinova od katerih je eden rojen izven zakonske zveze. Slovensko sodie presoja primer, ker nepreminina, ki je predmet dedovanja, lei v Sloveniji. Merodajno pravo je pravo dravljanstva zapustnika. To pravo doloa: da preiveli
3、 zakonec dobi 2/3 dediine, ostalo pa drugi dedii doloenega dednega reda /ali/ da otroci rojeni izven zakonske zveze ne dedujejo.,Javni red : ustanova javnega reda,gre za pravno-terminoloko-teoretino vpraanjejavni red: dolobe, domaega prava, ki se morajo v vsakem primeru zaititi ustanova javnega reda
4、: institut MZP, ki omogoa sodniku, da ne uporabi tujega prava ali da ne prizna tuje sodne odlobe,Znailnosti javnega reda,velika abstraktnost normevelika nejasnost normekaj je njegova vsebina?Gre za teavo ugotavljanja vsebine ali kroga dolob, ki jih lahko uvrstimo v javni redDva osnovna pristopa: spl
5、ona norma (opta klavzula, Generalklausel, general principle)enumeracija dolob, ki jih javni red zajema,Katera naela?,to so ona naela na kojima poiva pravni i drutveni sistem neke drave. Njih ona eli provesti u ivot pa makar morala zbog toga donekle i rtvovati interese meunarodnog pravnog prometa iz
6、ovoga sledi, da se mnoga pravna naela i pravila ne mogu ubrojiti u javni poredak makar im inae drava pridaje veliku vanost. Pogotovo se javni poredak ne smije izednjaavati s prisilnim pravnim pravilima (ius cogens).,Primerjalni primeri:,Nemija: Artikel 6. ffentliche Ordnung (ordre public).Eine Recht
7、snorm eines anderen Staates ist nicht anzuwenden, wenn ihre Anwendung zu einem Ergebnis fhrt, das mit wesentlichen Grundstzen des deutschen Rechts offensichtlich unvereinbar ist. Sie ist insbesondere nicht anzuwenden, wenn die Anwendung mit den Grundrechten unvereinbar ist.,vica,Romunija,Avstrija,Od
8、 kod razlika med mednarodnim in domaim JR?,izhaja iz razlike med ius cogens in javnim redomjavni red so tista prisilna pravna pravila, brez spotovanja katerih bi bila prizadeta integriteta domaega pravnega reda v tem primeru se govori o mednarodnem javnem redu (t.i. order public international),Razme
9、rje do prisilnih predpisov,ali se prisilni predpisi pri mednarodnih razmerjih presojajo enako kot pri “domaih” razmerjih?razlogi so “kvalitetno” druganiali to pomeni, da je pojem prisilnih predpisov “oji” od javnega reda?,Kaj se upoteva pri presoji instituta javnega reda?,stopnja “nasprotnosti oz. i
10、nkoherentnosti” javnemu redustopnja t.i. Binnenbeziehnung,Kako se presoja “uinek uporabe”?,institut javnega reda se uporabi samo, e uinek tuje norme nasprotuje uporaba tujega prava ne pomeni sprejemanje tujega prava ampak njegovega uinka!Npr. nekatera prava v ZDA doloajo: Zakonca predstavljata eno o
11、sebnost in ne moreta medsebojno zahtevati (toiti) odkodnine za primer pokodbe v prometni nesrei?Ali je takna norma nasprotna slovenskemu javnemu redu in ali je nasproten uinek takne norme ,Pri priznanju,ali nasprotujemo tujemu pravnemu redu, sodni odlobi ali priznanju te sodne odlobe?,Procesni in ma
12、terialni javni red,procesni javni redmaterialni javni red ,Vloga sodi!,diskrecija pri aplikacijiupotevati kontinuiranost praviluporaba naj bo selektivna in previdna s pomojo JR se primer ne sme reevati!,Vloga posameznika!,obiajno le nasprotnega udeleenca,Dobre in slabe strani JR,splonost pravilaneja
13、snost pravilakreacija sodiasovna relativnostpovzroanje vejega mednarodnega sodelovanja liberalneji predpisi o priznanju tujih sodnih odlobovira v postopku priznanja,Teorija o javnem redu,Nimamo natanne definicije - ali imamo vsaj kriterije, da bi poskuali doloiti javni red?Kaj pomeni za posameznika
14、(z vidika pravne varnosti), da javni red ni definiran?Kaj pomeni, da se javni red opisuje kazuistino - ali gre za kavuk paragraf?Ali je razlika pri uporabi intituta, ko se o pravici odloa oziroma, ko se pravica priznava?,Ureditev v ZMZPP,5. lenPravo, na katerega napotujejo dolobe tega zakona se ne u
15、porabi, e bi bil uinek njegove uporabe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.100. lenTuja sodna odloba se ne prizna, e bi bil uinek njenega priznanja v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.106. len(1) Priznanje in izvritev tuje arbitrane odlobe se zavrne, e sodie ugotovi:2) da bi bi
16、l uinek priznanja ali izvritve odlobe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije;,Odgovorite ali so resnine naslednje trditve in zakaj,e ne smemo uporabiti prava, katerega uinek bi bil v nasprotju z javnim redom uporabimo lex fori. Poleg tega, ne smemo uporabiti le posamezne dolobe, katere uinek
17、 nasprotuje javnemu redu, ampak kar vsega pravnega reda .,e sodie uporablja pri odloanju lex fori, ne pazi na javni red. S tem, ko sodie odloi o doloenem vpraanju, da je nasprotno javnemu redu, je stranka, ki je v sporu zmagala, reena vseh negotovosti! Intitut javnega reda mora biti v pomo sodiu, da
18、 rei primer!,Kaj je javni red moramo razlagati s pomojo pravnih pravil!Ko se priznava tuja sodna ali arbitrana odloba ni potrebno upotevati pridrka javnega reda, e je bilo za presojo spora merodajno slovensko pravo!Javni red je potrebno iroko tolmaiti!,Ustava RS je v veliko pomo pri doloanju pojma j
19、avnega reda!,e nasprotuje javnemu redu doloba mednarodne konvencije (s substannimi pravili), ki sta jo stranke izbrale za merodajno, se le ta ne sme uporabiti! Dolobe, ki so ius cogens, a niso javni red: zastaranje, obvestilo o odstopu od pogodbe, pactum de quota litis, prepoved oderukih obresti, do
20、govor o izkljuitvi pogodbene odgovornosti, odpoved ezmernemu prikrajanju,Doloba pogodbe, ki nasprotuje javnemu redu, se lahko uporabi, ker ZMZPP tega ne prepoveduje!Preden se ugotovi pridrek javnega reda, je potrebno ugotoviti vsebino tujega prava!,Dodatna literatura (poleg tiste naveden v tudijskem
21、 programu za predmet MZP):,Goldtajn, Triva, Meunarodna trgovaka arbitraa, Zg. 1987.libar J., Monopolni sporazum je sporazum, ki je v nasprotju z javnim redom; PP, 19/92, str. 8.Nabergoj J., O monopolnih sporazumih in javnemu redu, PP, 21-22/92, str. 11.Poli V., Javni red v slovenski zakonodaji, PP,
22、5-6/93, str. 6.Pivka H.M., Javni red kot razlog za razveljavitev arbitrane odlobe, PP, 7/93, str. 8.Serajnik F., Mednarodna arbitraa, slovensko sodstvo in avstrijski odziv, PP, 14/96, str. 36.Ilei Mi., e enkrat o “Mednarodni arbitrai, slovenskem sodstvu in avstrijskem odzivu”, PP, t. 17/96, str. 42.Op. zadnjih est lankov priporoam brati “skupaj”.,